Zahodnjaške religije se nikoli niso obnesle na področju ženske seksualnosti. Prvi kristjani, na primer, so učili, da hči devica v nebesih zaseda višje mesto kot njena mati, saj je mama morala seksati, da se je hčerka lahko rodila. Okrog leta 400 je sv. Hieronim zapisal: ‘Dasiravno je Bog vsemogočen, ne more več dvigniti device, potem ko je padla.’ (Pisma apostolov, 22) Ženski niti Bog ne more več pomagati, ko enkrat izgubi devištvo. Za moške to nikoli ni bil tak problem, ampak, seveda, pisci Svetega pisma so bili moški. (Tudi če niste verni, veste, da po prvem spolnem odnosu fant postane moški. Ko to naredi deklica, izgubi devištvo, nakar ni več brezmadežna in čista, seveda, če predpostavljate, da je to prej bila.)
Čeprav je bil sv. Hieronim nepopustljiv, ko je šlo z devištvo, je bil v primerjavi z nekaterimi krščanskimi in židovskimi predhodniki malone feministično usmerjen. Eden prvih cerkvenih očetov je npr. žensko opisal kot svetišče, zgrajeno nad kanalom, pri čemer je s kanalom mislil na njeno spolovilo. In moške, ki so izrekali take izjave, so pozneje razglasili za svetnike.
Tovrstna negativna metaforika od žensk zahteva, da zanikajo lastne spolne želje, če si nočejo nakopati žalostnega posmrtnega življenja. Morebiti le ni naključje, da je bilo mnogo odraslih žensk, ki niso sposobne doživeti orgazma, vzgojenih v družinah, kjer še vedno vlada to pojmovanje svetišča/kanala.
Ljudje še danes enačijo ugled ženske z njenim spolnim tekom: če ima šibak spolni nagon, je hladna ali frigidna; če močan, kanalizacija takoj preplavi svetišče, nakar jo označijo za lajdro, kurbo, cipo ali nimfomanko. Medtem ko mladi moški svojo seksualnost lahko prosto razkazujejo, se morajo mlade ženske svojo naučiti skrbno uravnavati. Sicer tvegajo, da jih bodo obkladali z grdimi besedami.
V nasprotju s tem, kar bi bilo smiselno, prav ženske najhitreje obtožijo druge ženske vlačuganja ali kurbanja. Moški so sicer res bili bebci, ki so spisali protižensko teologijo, a ženske jo znajo najbolj neizprosno vsiljevati. Poleg tega je dobro znano, da se je Jezus iz Nazareta do žensk ljubeče in spoštljivo vedel. Zakaj so imeli ustanovitelji Cerkve, ki so mu sledili, na tem področju toliko težav? In če je človeško telo narejeno po božji podobi, kot pravi Sveto pismo, zakaj so imeli cerkveni vodje tako odklonilen odnos do ženskih spolovil in seksualnosti? Se ga je Bog napil na dan, ko je izdelal ščegetavček in nožnico?

Vir:Joannides: Dajmo se dol